محمد
Muhammad • 38 ayahs • Medinan
بِسْمِ ٱللَّهِ ٱلرَّحْمَٰنِ ٱلرَّحِيمِ
1Ɓeen yedduɓe ɓe falii laawol Allah ngol, O bonnii golle maɓɓe ɗeen.
2Gooŋɗinɓe ɓen ɓe ngolli golle moƴƴe, ɓe ngooŋɗini ko jippinaa kon e Muhammad - on goonga immorɗo e Joomi maɓɓe - O yawtanii ɓe bonɗi maɓɓe ɗin, O moƴƴinii fiyaaku maɓɓe oon.
3Ko waɗi ɗuum, ko tawde yedduɓe ɓen njokkii mehre nden, gooŋɗiinɓe ɓen kan njokki goonga kan immorde e Joomi maɓɓe on. Ko wano nii Allah fiyiranta yimɓe ɓen yeru maɓɓe ɗen.
4Si on kawri e yedduɓe ɓeen (ka hare), ko soppugol daaɗe ɗeen. Haa si on ɗuɗɗinii bargol ɓe, kaɓɓon koyɗe ɗen. Ko si on moƴƴora e maɓɓe ngaccitugol ɓe ɓaawo ɗuum, maa si ko soktiigu, haa hare ndeen wallina jogaaji mayre. Ko non ñaawiraa, si Allah no muuyunoo, O wallitotono on e maɓɓe, ko woni tan, ko no O jarribora yoga mon e dow yoga. Waraaɓe fii Allah ɓeen, pellet, O yeebataa golle maɓɓe ɗeen.
5Arma O feewna ɓe, O moƴƴina fiyaaku maɓɓe,
6O naatnya ɓe Aljanna, mo O anndini ɓe fii mum.
7Eey mon yo gooŋɗiinɓe, si on ngonii wallooɓe fii Allah, O wallat on, O tabintina teppe mon ɗen.
8Yedduɓe ɓee kan, halkaare woodanii ɓe, O majjinii kadi golle maɓɓe ɗeen.
9Ɗuum le ko tawde ɓe añii ko Allah jippini kon, O bonni golle maɓɓe ɗeen.
10E ɓee njiilaaki e leydi ndin, ɓe teskoo ko honno battane adinooɓe ɓeen wa'unoo? Allah halkuno fii maɓɓe. sugu mum kadi hino woodani yedduɓe ɓeen.
11Ko waɗi ɗum, ko tawde ko Allah woni giɗo gooŋɗiinɓe ɓeen; hara non yedduɓe ɓen, giɗo (woo) alanaa ɓe.
12Pellet, Allah naatnoyat gooŋɗiinɓe ngolli moƴƴuɗi ɓen, Aljannaaji ɗi canɗi ilata ley (kuɓeeje) majje. Yedduɓe ɓeen kan, heɓe ndakmitoo, ɓe ñaamira wano neemoraaɗi ɗiin ñaamirta; hara noon ko Yiite nge woni jaaƴorde maɓɓe.
13Ɗuuɗii e ca'e, ɓurnooɓe tiiɗude semmbe, e dii ndeen saare maa raɗiinde ma, ɓe Moen kalki, ballo alanaa ɓe.
14Kere ko on gonɗo e ɓanngannduyee immorde ka Joomi mum, wa'i wa ɓeen cuɗinanaaɓe kuuɗe mun bonɗe ɗen, ɓe jokki beleeɗe maɓɓe?
15Ko woni sifa Aljanna podaaɗo on gooŋɗuɓe ɓeen: ina toon canɗi ndiyam ɗi dakamme mum waylaaki, e caatli ɓira ɗi waylataa dakamme mum, e caatli konnjam mbelayɗam yarooɓe, e caatlii njuuri laɓɓinaandi. Hino woodani ɓe kadi ton: kala dimɓe, e haforaneede immorde e Joomi maɓɓe. [Ɓeen wa'oyay] wa luttinoyteeeɓe ɓen ka Yiite, ɓe njarnee ndiyam fatayɗam, ɗam taƴa tekteki maɓɓe ɗin?
16Hino e maɓɓe heɗitotooɓe ma. Kono ko haa si ɓe yaltii ka maaɗa, ɓe wi'ana okkaaɓe ganndal ɓeen: "Ko holɗum dee, o wi'unoo naanen?" Ko ɓen woni ɓe Allah noti e ɓerɗe mum ɗeen, ɓe njokki mbeleeɗe maɓɓe ɗeen.
17Feewuɓe ɓeen kan, O ɓeydu ɓe peewal O okkiɓe gooŋniɗal maɓɓe.
18Hara ɓee no kabbbii si wonaa Darngal ngal nde ardata ɓe e juhal? Gooŋɗii le Ma'andeeji maggal arii. Ko holno ɓe mbaajitoroyta, si ngal ardanii ɓe (juhal)?
19Awa anndu pellet, deweteeɗo alaa si wonaa Allah, imsinanoɗaa bakkati maa ɗin, e gooŋɗiinɓe worɓe ɓeen e gooŋɗiinɓe rewɓe ɓen. Allah no anndi ñallirde mon e hiirirde mon.
20Gooŋɗinɓe ɓen hino mbi'a: "Hara non cortewol (simoore) jippotono!" Si tawii le cortewol ñeñaangol jippinaama, fii hare jaŋtaama e maggol, a tinay ɓen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mum hino ndaare, ndaarɗe mo maayde faɗɗini. Ko haanannoo ɓe,
21ko ɗoftagol e konngol moƴƴol. Si fiyaaku o fellitii, ɓe ngooŋɗinno Allah, ko ɗuum ɓuratnoo moƴƴannde ɓe.
22E on tamƴinaaki, si wonii on ɗuurnima nde mbonnoton e leydi ndin, taƴon enɗamaaji mon?
23Ko ɓeen ngoni ɓe Allah huɗi ɓeen, O fa'aɗini ɓe, O wumini giiɗe maɓɓe ɗeen.
24E ɓee tasktaako Alqur'aana, ka ko cokirɗe woni woni e ɓerɗe mum en?
25Pellet, ɓeen ruttorɓe ɓabbe mum ɓaawo nde peewal ngal ɓanngannoo ɓe, ko seytaane cuɗinani ɓe, o hodi ɓe.
26Ko tawde ɓe mbi'anii ɓeen añuɓe ko Allah jippini kon: "Min ɗoftoto on e yoga e piiji". Allah non no anndi gunndooji maɓɓe ɗiin.
27Ko honno (ɓee mba'oyta) tuma nde Malaa'ika'en timmini fii maɓɓe, hara hiɓe bantoo j'eece maɓɓe e dote maɓɓe?
28Ko tawde ko ɓe njokkii ko tikkinta Allah, ɓe añii welayɗi Mo ɗiin, O bonni fii golle maɓɓe ɗeen.
29Kaa ɓeen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mum sikuu won'de Allah yaltintaa ngaynguuji maɓɓe?
30Sinno Min kaajuno, Min kolleteno ɓe. Ganndiraa ɓe Ma'andeeji maɓɓe ɗiin; ko pellet, a nganndiratno ɓe ka konngol belngol. Allah non hino anndi golle mon ɗeen.
31Ma Min njarribo on, haa Min ngannda tiiɗniiɓe ɓen e mon, e muññiiɓe ɓeen. Min njarriboo kadi kabaruuji mon.
32Pellet, yedduɓe ɓeen ɓe paddi laawol Allah ngol, ɓe lunndii Nulaaɗo on ɓaawo nde peewal ngal ɓanngannde ɓe, ɓeen lorrataa Allah hay hu'unde. Ma O bonnu fii golle maɓɓe ɗeen.
33Eey mon yo gooŋɗinɓe! ɗoftee Allah, ɗoftoɗon Nulaaɗo on, wata on mbonnu golle mon ɗeen.
34Pellet, ɓeen yedduɓe ɓe sakkii e laawol Allah ngol, hooti ɓe maayi ko ɓe he'eferɓe, Allah haforanoytaa ɓe.
35Wota on lo'inkino, noddon e beldal, ko onon woni fooluɓe ɓeen, Allah no wonndi e mon, O ustantaa on njoɓdi golle mon ɗeen.
36Ganndee nguurndam aduna ko fijindaaru e mbeleeɗe tan; hara le si on ngooŋɗiii, on kulii [Allah], O yeɗay on njoɓdi mon ndiin, o lamndotaako on jawle mon ɗeen.
37Si O aru laɓndaade on fii majje, haa O duñii on (e mum), nguddon, O feññina noon konnaagu mon ngun.
38Hey mon onon ɗoo, hoɗon noddee e nafqugol fii laawol Allah ngol. Hino e mo'on wuddatɓe. Kala non gudduɗo, haray ko hoore-makko o wuddani. Ko Allah woni Galo On, onon ngoni wa'asuɓe ɓeen. Si on nduŋtii, O waɗtitira on woɓɓe goo, hara non ɓeen mba'ataa wano mon.