غافر
The Forgiver • 85 ayahs • Meccan
بِسْمِ ٱللَّهِ ٱلرَّحْمَٰنِ ٱلرَّحِيمِ
1Haa, miim.[1]
2Jippagol deftere nde, ko immorde e Allah, poolɗo, ganndo oon.
3Kaforoowo bakkatuuji ɗin, Jaɓoowo tuubuubuyee, caɗtuɗo lepte, Joom yaajeende. Deweteeɗo alaa, si wonaa kaŋko. Ko ka makko woni ruttorde nden.
4Alaa ko weeñdata e aayeeje Allah ɗen, si wonaa yedduɓe ɓen. Wota a hoditor ko ɓe dillirta kon ka leydi.
5Ado maɓɓe, yimɓe Nuuhu ɓeen e peɗle ɓaawo maɓɓe, yedduno (Nulaaɓe mum ɓeen), mofte kala himmiri nanngugol Nulaaɗo mun oon. Ɓe njeddiri meere, fii no bonnitira (goonga) kan. Kono Min nanngi ɓe. Taskii no nanngal am ngal waɗtinirnoo !
6Ko wano nii Konngol Joomi maa ngol, jojjiri e yedduɓe ɓeen : "Won'de pellet, ko ɓe yimɓe Yiite".
7Ɓeen (Malaa'ikaaɓe) roondiiɓe Arsiki kin, e wonɓe bannge makki ɓen, hiɓe cubbunhinora yettugol Joomi maɓɓe, ɓe ngooŋɗina mo, ɓe insinorana gooŋɗinɓe ɓen (wiide): "Joomi amen, A yaññirii kala hu'unde, yurmeende e ganndal. Yawtan ɓen tuubuɓe, ɓe njokki laawol Maa ngol, daɗndaa ɓe kadi lepte Dulɓoowe ngeen.
8Joomi amen, naaduɓe ka Aljannaaji ñiiɓal, ɗin ɗi poduɗaa ɓe, e kala moƴƴuɗo e baabiraaɓe maɓɓe, e genndiraaɓe maɓɓe, e geñngol maɓɓe. Pellet, ko Aan woni pooluɗo, Ñeeñɗo Oon.
9Daɗndaaɓe [kuuɗe] e bonɗe ɗen. Kala mo daɗnduɗaa [kuuɗe] mum bonɗe ɗen nden Ñande, haray pellet, A yurmiii mo". Ko ɗum woni maloore mawnunde ndeen.
10Yedduɓe ɓeen noddiroyte: "Ko tikkere Allah nden ɓuri mawnude, e dii ko tikkanɗon ko'e mon ɗum, tuma noddetenoɗon e gooŋɗinal, njeddon.
11Ɓe mbi'a: "Joomi amen, A warii min laawi ɗiɗi, nguurnuɗaa min laawi ɗiɗi: min qirrike bakkaat amen ɗin. Taw si laawol jaltirngol hino woodi?".
12"Ɗuum mooɗon, ko tawde si Allah tan noddanooma, on njeddon; si O kafidaama, ngooŋɗinon. Ñaawoore nden ko Allah heeranii, Toowɗo, Mawɗo On".
13Ko Kaŋko woni kolloowo on Ma'andeeji makko ɗin, o jippinirana on toɓo ka kammu. Kono taskotaako, si wonaa nduttotooɗo [e Allah].
14Rewiree Allah, laɓɓinirangol mo diina kan, hay si he'eferɓe ɓeen njɗaa.
15Ko o toowuɗo darjaaji, Jeyɗo Arsi kin. Homo jippiniria wahayu oon, yamiroore makko, e on mo o muuyani e jiyaaɓe makko ɓeen, no o jeertinirde ñalnde Kawral ngal,
16ñande ɓe feeñoyta. Hu'unde suuɗotaako Allah, e fee maɓɓe. Ko hommbo laamu woodani hannde? Ko Allah Bajjo, pooluɗo On.
17Hannde, woŋkii kala yoɓete ko faggitii. Tooñe woo alaa hannde, pellet, Allah ko ñaawɗo ñaawoore.
18Jeertnirtɓe, ñalaande dillere nden, tuma ɓerɗe ɗen ƴawtirta ka konondi, hara heɓe (heewuɓe) ngoƴo. Giɗo woo alanaa tooñooɓe ɓeen, wonaa tefoowo jaɓanteeɗo.
19Homo anndi njamfa gite, e ko ɓerɗe ɗeen cuuɗi.
20Allah ko goonga ñaawirta. Ɗi ɓe ndeewata ɗiin non, gaanin makko, hay hu'unde ɗi ñaawirtaa. Pellet, ko kaŋko woni Nanoowo, ji'oowo On.
21Hara ɓee njiilaaki ka leydi, ɓe ndaara no battane ado mabbe ɓen wa'unoo? Ɓeen le no ɓurunoo tiiɗude doole e batteeji, ka leydi. Allah nanngitiri ɓe bakkaauuji maɓɓe ɗiin, ɓe heɓaano daɗndoowo ɓe e (lepte) Allah ɗeen.
22Ko waɗi ɗuum, ko tawde Nulaaɓe maɓɓe ɓen ngaddatno ɓe ɓanngannduyeeji, ɓe njedda. Allah halki ɓe. Pellet, ko O Doolnuɗo, caɗtuɗo lepte.
23Gooŋɗii Min nulirii Muusaa aayeeje Amen ɗen, e hujja ɓannguɗo.
24haa e Fir'awna, e Haamaana, e Qaaruuna. Kono ɓe mbi'i: "Ko bileejo, ɗuuɗuɗo penaande!".
25Nde o addannoo ɓe goonga ka, immorde e amen, ɓe mb'iti: "mbaree ɓiɗɓe worɓe gooŋɗinɓe ɓen e makko, accon rewɓe maɓɓe ɓen". Pewje he'eferɓe ɓen wonaani, si wonaa e majjere.
26Fir'awna wi'i: "ngccee mi wara Muusaa. Yo o noddu Joomi makko ! Miɗo huli nde o waylata diina mon kan, maa o feññina bonnere e leydi".
27Muusa maaki: "Mi moolorii Jeyɗo kam on, jeyi on, e bone kala mawnintiniiɗo, mo gooŋɗinaa ñalaande hasboore".
28Gorko gooŋɗinɗo goo, jiyaaɗo e yimɓe Fir'awna ɓen - cuuɗunooɗo gooŋɗinal mum - :"E on waray gorko, fii o wi'i: "Joomi am ko Allah?" Hara le o addanii on ɓanngannduyeeji, immorde ka Joomi mon. Si tawii o fenu, haray fenaande makko ko kaŋko fawii; si tawii kadi o goongu, haray yoga e kon ko kammbirani on, heɓay on". Pellet, Allah feewnata on fantinoowo yeddoowo!
29Eey yo yimɓe am, laamu no woodani on hanndi, ko on foolɓe ka leydi. Kono ko hommbo wallata en, e lepte Allah ɗen, si ɗe ngarii e men?" Fir'awna wi'i: "Mi hollataa on, si wanaa ko mi yi'i kon. Mi tindintaa on kadi, si wonaa e laawol peewal ngol".
30Gooŋɗinɗo on wi'iti: "eey mon yo yimɓe am, min on miɗo hulani on, sugu ñalaande heɓunoonde peɗle ɗin.
31Sugu mbowka yimɓe Nuuhu ɓeen, e Aadi'en, e Samuuda'en, e arnooɓe ɓaawo maɓɓe ɓen". Allah faandanaaki tooñde jiyaaɓe ɓen.
32Eey mon yimɓe am, miin miɗo hulani on, Ñalaande noddindirton
33Ñalnde nduŋtindroyton, hoɗon ndoga, hara daɗndoowo on alanaa on e Allah". Kala mo Allah majjini, haray peewnoowo alanaa mo.
34Gooŋɗii Yuusufu ardanii on e ɓannganduyeeji, ko adii, on seeraani e sikkitagol kon ko o addani on. Haa nde o faatinoo, mbiuɗon: "Allah nultataa Nulaaɗo goo, ɓaawo makko". Ko non majjinirta kala gonɗo fantinoowo cikkitiiɗo.
35Ɓeen weeñirooɓe e aayeeje Allah ɗen ko aldaa e hujja arɗo ɓe, [kuuɗe maɓɓe ɗen] mawnii tikkere ka Allah, e ka gooŋɗiiɓe ɓen. Ko wano non Allah notirta e ɓernde kala mawnintiniiɗo dundarankeejo.
36Fir'awna wi'i: " eey ma yo Haamaana, mahanam sooro, no gasa mi yottoo ɗate ɗen.
37ɗate kammuuji ɗin, mi ƴeewoya Deweteeɗo Muusaa On; sabu mi sikki mo penoowo". Ko wano non Fir'awna duɗiranaa, golle makko bonɗe ɗen; o sakkaa e laawol (peewal) ngol. Feere Fir'awna nden wonaano, si wonaa e hayrere.
38[Gorko] gooŋɗinɗo on wi'i: "eey mon yo yimɓe am, njokkee kam, mi fewna on e laawol peewal ngol.
39Eey mon yo yimɓe am, nganndee ɗam nguurndam aduna, ko ndakamme-hun tun, ko La'akara on woni, galle ñiiɓal ɗen.
40Mo gollii bone, o yoɓitetaake, si wonaa yeru makko; mo gollii kadi moƴƴere, foti ko gorko maa debbo, hara ko o gooŋɗinɗo, ɓeen ɗoon naatay Aljanna, ɓe arsikoyee ton, ko aldaa e limoore.
41Eey mon yo yimɓe am, ko waɗi si miɗo nodda on e daɗal, hoɗon nodda kam e Yiite?
42Hiɗon nodda kam e jeddugol Allah, sirkana mo e ko mi alanaa ɗum ganndal, hara non, min miɗo nodda on e poolɗo, cuhuroowo bakkaat Oon.
43Sikke alaa, won'de ko noddoton kam e mum kon, dewal alanaa ɗum aduna, wonaa La'akara. E won'de ruttorde men nden, ko ka Allah, e won'de ko fantimɓe ɓeen, ngoni Yiite ngen.
44Aray nde nganndoton, ko mi yewtata on kon; mi fawa fiyaaku am on e Allah. Pellet, Allah ko deenɗo jiyaaɓe ɓen".
45Allah daɗndi mo, boneeji ɗi ɓe pewjunoo, o fiiltii yimɓe Fir'awna ɓeen, ko ɓuri bon'de e lepte.
46Yiite ngen, ɓe mbeeɓitoyte e magge, bimmbi e kiikiiɗe. Ñande darnga daroytoo (wi'oyte): "Naatee yimɓe Fir'awna ɓeen, ka ɓuri saɗtude e lepte".
47Jaŋto tuma ɓe yeddondiroyta ka Yiite, lo'unooɓe ɓen wi'ana townitinooɓe ɓeen: "Minen, ko onon men jokkuunoo, taw si on duñanay men geɗal e Yiite ngeen?"
48Townitinooɓe ɓeen mbi'a: "En fof, hiɗen e magge. Gooŋɗii Allah ñaawii hakkunde jiyaaɓe ɓen".
49Wonɓe ka Yiite ɓen kadi mbi'ana ayninaaɓe Jahannama ɓen: "Toranee min Joomi mon, O hoynana men, ñalaande (wootere) e lepte ɗen".
50Ɓe mbi'a: "Nulaaɓe mon ɓen ardanaano on e ɓanngannduyeeji?" Ɓe mbi'a: "oo'owoye !" [Ayninaaɓe] ɓen wi'a: "Awa toree, onon tigiri !" Kono toraare he'eferɓe ɓen ngonaani, si wanaa e majjere.
51Pellet, Min mballay Nulaaɓe Amen ɓen, e gooŋɗiinɓe ɓen, ka nguurndam aduna, e Ñalnde seedeeɓe ɓeen daroytoo,
52ñalnde de ngantinagol nafoytaa tooñnooɓe ɓeen, hara kuddi hino woodani ɓe, e galle bonɗe.
53Gooŋɗii Min ngokkii Muusaa ganndal [Tawreeta] ngal, Min ndonini ɓiɗɓe Israa'iila ɓen, deftere nden.
54ko nde peewal e waaju, wona nde joomiraaɓe haqqille ɓeen.
55Muñño tan, pellet, fodoore Allah nden ko goonga, imsinano bakkaatuuji maa ɗiin, subbunhinanoɗaa Joomi maa, kiikiiɗe e bimmbi.
56Pellet, weeñinirooɓe e aayeeje Allah ɗeen, ko aldaa e dalil arɗo e maɓɓe, alaa e ɓerɗe ɗen, si wonaa mawnintinagol. Ɓe yottotaako noon, e ɗuum. Moolor Allah, Ko Kaŋko woni Nanoowo, ji'oowo On.
57Pellet, ko takde kammuuji ɗin e leydi ndin, ɓuri mawnude e dii tageendi yimɓe ɓeen. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe nganndaa.
58Bumɗo e ji'oowo potataa, gooŋɗiinɓe ɓeen kadi ngolli moƴƴuɗi, potataa e bonɗo. Famɗii ko mbajitorton !
59Pellet, Darnga, ko ko arata, sikke alaa e mu'um. Kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓeen, ɓe ngoŋɗinaa.
60Joomi mon daali: "Toree Kam, Mi jaabinana on. Mawtinantooɓe dewugol Lam ɓeen, ko pellet, ɓe naatoyay Jahannama, ko ɓe hoyɓe".
61Ko Allah waɗirani on jemma on, ka fowtoɗon e mum, e ñalawma on, yi'inoowo. Pellet, Allah ko Jom ɓural e yimɓe ɓen, kono ko ɓuri ɗuuɗude e yimɓe ɓen, ɓe njettataa (neema).
62Ko oon mooɗon Allah Joomi mon, woni Takɗo kala huunde. Reweteeɗo alaa, si wanaa Kaŋko. Ko honno pirlitortaɗon (e ɗuum?)
63Ko noon ɓeya yeddatnooɓe aayeeje Allah ɗeen, perlisortenoo.
64Ko Allah woni baɗiranɗo on leydi ndin, ñiiɓirde, kammu ngun, kippoodi, O mbaadini on - O moƴƴini mbaadiiji mon -, O arsiki on e laaɓuɗi. Ko oon mooɗon woni Allah Joomi mon; senaare woodanii Allah, Jeyɗo winndere nden !
65Ko Kaŋko woni guurɗo Oon. Deweteeɗo alaa, si wonaa Kaŋko. Ndewee Mo kisan; laɓɓinano mo diina kan. Jettooje ngoodanii Allah, Jeyɗo winndere ndeen !
66Maaku: "Miin mi haɗaama dewugol ɗiin ɗi noddoton ga Allah, tuma nde ɓannganduyeeji ɗin ari e am, immorde e Joomi am, mi yamiraama kadi, nde mi jebbilantoo, Jeyɗo winndere ndeen".
67Ko Kaŋko woni takɗo on e mbumbuldi, refti e toɓɓere (maniiyu), refti e heɗɗere, refti o yaltiniri on penuuɓe fii no njottoron cemmbe mon, e no laatoron nayeeɓe, - no e mo'on, ƴettiteteeɓe ado ɗuum, - haa no njottoron lajal kappaangal, mbelajo'o, on kaqqilay.
68Ko Kaŋko woni guurnoowo e waroowo. Si O haajii e fiyaaku, ko O wi'anat mo tan: "Laato", o laatoo.
69E a tinaani, ɓeen yeddondirteeɓe e aayeeje Allah ɗeen, ko honno ɓe pirlitoraa?
70Ɓeen yedduɓe deftere ndeen, e kon ko Min nuliri nulaaɓe Amen ɓeen; ɓe ngaray anndude,
71tuma kolombooje ɗen mbaɗoyaa e daaɗe maɓɓe, e jolokooje(callalle) ɗeen, hara heɓe ndaasiree
72ka ndeer ngulɗam; refti ɓe huɓɓoyee ka ndeer Yiite.
73refti ɓe mbi'anee: "Ko holto woni ɗin ɗi kafidatnoɗon?
74Ko aldah e Allah?" Ɓe mbi'a: "Ɗi majjitike min. Wurin, min ngonaano ko adii, e dewugol hay hu'unde". Ko hona nih Allah majjinirta he'eferɓe ɓen.
75Ko waɗi on ɗuum, ko ko mbeltoratnoɗon kon ka hoore leydi, ko aldaa e goonga, e ko mbliratnoɗon kon.
76Naatiree dame Jahannama ɗeen, luttugol ton. nge bonii jaaƴorde wona'de mawnintiniiɓe ɓeen!.
77Muñño. Pellet, fodoore Allah nden, ko goonga. Ko si Min hollete yoga e ko Min podi ɓe kon, maa hara Min ƴettite (ado mum) ko ka Amen ɓe ruttirtee.
78Gooŋɗii Min imminii Nulaaɓe ado maa. Hino e maɓɓe, ɓe Min cifani maa fii mum; hino maɓɓe, ɓe Min cifanaaki ma fii mum. Haananaa Nulaaɗo, addugol aaya, si wonaa e duŋayee Allah. Si yamiroore Allah nden arii, goonga ñaawirte meerente'en sooya nden ñalnde.
79Ko Allah woni waɗiranɗo On neemoraaɗi ɗin ko mbaɗɗoron, ñaamon kadi e majji.
80nafooje kadi hino ngoodani on e majji, e no njottoron e majji, haaju hittuɗo e berde mon. Ko e hoore majji e hoore laaɗe ɗeen, woni ko ndonndeteɗon.
81Himo holla on maandeeji makko ɗin. Ko holɗum e Ma'andeeji Allah ɗin, woni ko njeddoton?
82E ɓee yiilaaki ka leydi, ɓe ndaara ko holno battane ɓeya ado maɓɓe mbattinirnoo? Ɓen no ɓurunoo ɓe ɗuude e saɗtude doole e batteeji [waɗaaɗi] ka leydi. Kono kon ko ɓe paggotonoo, duncanaano ɓe.
83Nde Nulaaɓe maɓɓe ɓen addannooɓe ɓanngannduyeeji ɗin, ɓe wewliri ganndal ko woni ka maɓɓe kon. Ɓe kuuɓitiraa kon ko ɓe njalkitaynoo.
84Nde ɓe nii'unoo lepte Amen ɗen, ɓe mbi'i: "Min ngooŋɗinii Allah tan, min yeddii kon ko men wonunoo e cirkannde".
85Kono ngooŋɗinal maɓɓe wonaano ko nafata ɓe, feewndo ɓe nji'unoo lepte Amen ɗeen; ɗum ko laawol Allah non, gooŋɗii ɗun yawtiino e jiyaaɓe makko ɓeen. Yedduɓe ɓen sooyi ɗon nden ñalnde.