المؤمنون
The Believers • 118 ayahs • Meccan
بِسْمِ ٱللَّهِ ٱلرَّحْمَٰنِ ٱلرَّحِيمِ
1Gooŋɗii malaama gooŋɗinɓe ɓen.
2Ɓeen hulooɓe ka ndeer Juulde maɓɓe koɓe yankiniiɓe.
3E ɓeen ɗurniiɓe ga rayrayti( bolle mehre).
4E ɓeen ittooɓe askal on.
5E ɓeen reenɓe farjuuji maɓɓe ɗi.
6Si wonaa e dow suddiiɓe maɓɓe ma ɓe ñaame maɓɓe ɗe njeyi(horbe), haray kamɓe ɓe ngonaa feleteeɓe.
7OOn mo ɗaɓɓi ɓaawo ɗum, haray ko ɓeen ngoni jaggitooɓe ɓen.
8E ɓeen aynuɓe koolaaje maɓɓe e aadiiji maɓɓe ɗi.
9E ɓeen ɓe kañun koɓe reenɓe e dow Juulde maɓɓe ɗen.
10Ɓee [siforɓe ɗii sifaaji ɗoo] ko kamɓe ngoni ronooɓe ɓen.
11Ɓeen ronoyatɓe Firdawsi on kamɓe ko ɓe duumotooɓe e ndeer makko.
12Gooŋɗii Min tagii neɗɗaŋke on immorde e lasili loopal.
13Refti Min mbaɗi mo toɓɓere [maniiyu] e ndeer ñiiɓirde kuɓindiinde.
14Refti Min Tagi toɓɓere nde heɗɗere, Min Tagi heɗɗere nden huyre, Min Tagi huyre nde ƴi'e, Min koltini ƴi'e ɗeteewu. Refti Min puɗɗanii mo Tagoore woo, barkanii Alla Moƴƴo Takɗo.
15Refti onon ɓaawo ɗuum ko on maayooɓe.
16Refti pellet, onon Ñande Darngal on imminoyte.
17Gooŋɗii Min Tagii dow mooɗon ɗati jeeɗiɗi, Min ngonaani kadi welsindiiɓe gaayi tagoore nde.
18Min njippini immorde ka kammu ndiyam e emmbere [haaju tagoore nde], Min ndewni ɗam ka leydi, pellet, Minen ko Nden Hattanɓe e dow naɓugol ɗam.
19Min puɗɗani on sabu majjam gese immorde e tamarooje e inabuuje, no woodani on ndeer ton dimɗe ɗuuɗuɗe ko e majje ñaamoton.
20E leggal ngal no yalta immorde to Tuuri Siinaa hangal fuɗina guƴam [nebban wujeteeɗam] e li'am [maafirɗam] wonan'de ñaamooɓe.
21Pellet, no woodani on e neemoraaɗi ɗi tasakuyee, Miɗen njarna on boɗɗum e ko woni kon ka deedi majji, no woodani on e majji nafooje keewɗe, ko immorde e majji kadi ñaamoton.
22Ko e hoore-majji e hoore laaɗe ɗe ndoonndeteɗon.
23Gooŋɗii Min Nulii Nuuhu e yimɓe makko ɓe o maaki : eey mon yo yimɓe am, ndewee Alla. Deweteeɗo alanaa on ko woori mo. Enee, on kulatah?".
24Hooreeɓe mbatu ngun mbii'ani ɓen yedduɓe immorde e yimɓe makko ɓen: "Oo wonaani si ko o ɓanndiŋke yeru mo'on homo faalaa nde o ɓurnotoo e dow mooɗon. Sinndo Alla muuyino O jippinayno Malaa'ikaaji, min naniraani ɗum baabiraaɓe amen aranɓe ɓen".
25Kaŋko o wonaani si wonaa ko o gorko mo jinna woni e mu'um, habbitee mo tun haa seeɗa.
26O maaki: "Joom am, wallam e ko ɓe njennimi kon".
27Min wahayini fa'ade e makko yo o lesu laana kan e dennka amen e Wahayu Amen, si Yamiroore amen nden arii huɓɓinirde nden pullitike [ndiyam] naatu e ndeer makka immorde e kala nooneeji ɗin ɗiɗi-ɗiɗi. E koreeji ma, si wonaa ɓeen konngol ngol aditii e mu'um, wata a haaldu e am fii ɓen tooñuɓe, pellet, kamɓe ko ɓe yooleteeɓe.
28Si a fotondirii aan e ɓeen won'ɗuɓe e maaɗa e dow laana kan, haray maaku: "Yettoore ndeen ko Alla woodani, On dannduɗo Min immorde e yimɓe tooñooɓe ɓen".
29Maaku: "Joomam, jippinam e jipporde barkinaande ko Aan woni moƴƴo Jippinoowo".
30Pellet, no e ndeer ɗum [ko jaŋtaa ɗoo] sayeeje, haysi men laatike ko min njarribotooɓe.
31Refti Min 'uɗɗi ɓaawo maɓɓe yiirde woɓɓe goo.
32Min Nulii e maɓɓe Nulaaɗo jeyaaɗo e maɓɓe, ɗum woni ndewee Alla, dewateeɗo on ko woori Mo. E on kulatah [Mo]?!".
33Batu e yimɓe makko ɓen yedduɓe ɓe penni kawroygol e Laakara on, Min neemini ɓe ka ngurdam aduna wi*i: "Oo wonaani si wonaa ɓannduŋke yeru mooɗon homo ñaama ko ñaamoton kon homo yara kadi ko njaroton kon".
34Mi wooɗndii si on ɗoftike ɓannduŋke yeru mo'on, pellet, onon on tuma ko on hayruɓe(pertube).
35Enee, o 'oton wonan'dema onon si on maayii on laatike mbullaari e ƴi'e, wonan'dema onon ko on yaltinoyteeɓe?!
36Woɗndii woori kon ko podaɗon.
37[Ɓe mbi'i:] "Ɗum wonaani si wonaa nguurdam amen aduna, miɗen maaya min nguura kadi, minen min ngnaani immintinoyteeɓe".
38Kaŋko o wonaani si wonaa ko o gorko pekindiiɗo fenaande fawi e Alla, minen non, min mgnaami gooŋɗinatɓe mo.
39O maaki: "Joom am, wallam e ko ɓe njeddii kam kon".
40O Daali: "Seeɗanii tan, Mi wooɗndii ɓe ngontat nimsuɓe".
41Haacaango ngon nanngi ɓe e Goonga, Min mbaɗi ɓe duuño, halkaare wonanii yimɓe tooñooɓe ɓen.
42Refti Min puɗɗi ɓaawo maɓɓe gire woɓɓe goo.
43Mofte woo lajal majje ngal adotaako ɗe, ɓe neeɓnantake kadi.
44Refti Min Nuli Nulaaɓe amen ɓen ko ɓe jokkondirɓe, tuma kala ari e mofte Nulaaɗo majje on ɓe njedda mo Min njokkini yoga e maɓɓe yoga, Min mbaɗi ɓe yewtereeji, woɗɗineede wonanii yimɓe ɓe gooŋɗintaa ɓen.
45Refti Min Nuli Muusaa e musiɗɗo makko on Haaruuna wond'ude e aayeeje amen ɗen e hujja ɓannguɗo.
46Fa'ade e Fir'awna e mbatu mu'um ngun, ɓe mawnintinii ɓe laatii yimɓe townitiiɓe.
47Ɓe mbi'i: "Enee, hara min ngooŋɗinat yimɓe ɗiɗo yeru amen, hara yimɓe maɓɓe ko maccuɓe amen?"
48Ɓe njeddi ɓen ɗiɗo, ɓe laatii jiyaaɓe e halkaaɓe ɓen.
49Gooŋɗii Min ngokkiino Muusaa Deftere nde mbelejo'o kamɓe ɓe peewa.
50Min mbaɗi geɗal Mariyama on e neene makko Ma'ande, Min werni ɓe fa'ade e tulde joomiraare ñiɓrude e callungol.
51Eey mon yo Nulaaɓe, ñaamee immorde e laaɓuɗi ɗin ngollon ko moƴƴi, pellet Min, Miɗo Anndi ko ngolloton kon.
52E pellet, kaa Diina mo'on ko Diina woota, ko Min woni Joomi mo'on lulee Kam.
53Ɓe taƴi fiyaake maɓɓe on hakkunde maɓɓe dente, kala fedde no farnora ko woni kon ka mayre.
54Ɗalu ɓe e siwrere nde haa e dummunne.
55Enee, hara ɓe cikku wonan'dema ko Min ɓeydiri ɓe kon immorde e jawdi e ɓiɗɓe.
56Min njaccinana ɓe e moƴƴereeji, ko woni ɓe tin'aa.
57Pellet, ɓern ɓe kañum immorde e kulol Joomi maɓɓe ko ɓe hulɓe.
58E ɓen ɓe kañum ko ɓe gooŋɗinɓe sayeeje Joomi maɓɓe ɗen.
59E ɓeen ɓe kañum ɓe nhonah sirkanooɓe Joomi maɓɓe.
60E ɓen okkayɓe ko ɓe ngokkaa kon, hara ɓerɗe maɓɓe ɗen ko hulɗe [Alla], wonan'dema kamɓe ko fa'ade ka Joomi maɓɓe ɓe nduttoytoo.
61Ɓeen [sifaaɓe ɗii sifaaji ɗoo] heɓe yaccoo e moƴƴereeji ɗi, hara kamɓe ko ɓe adotooɓe e majji.
62Min pawaani woŋkii si wonaa fodde bawɗe makki, no ka amen Deftere wowlaynde Goonga kan, hara kamɓe ɓe tooñoytaake.
63Ko woni, ɓerɗe maɓɓe ɗe no e welsungo immorde e ɗum, no woodani ɓe kadi golle ga ɗuum ko kamɓe ngollate ɗe.
64Haa si Min nanngirii neeminaaɓe maɓɓe ɓen Lepte ɗen njaka yoo kamɓe heɓe haaca.
65Wata on haacu hannde, pellet onon, on wallataake immorde e amen.
66Gooŋɗii Aayeeje Amen ɗen no janngee e taweede mooɗon, laatiɗon hoɗon nduttoo e dow codduli mooɗon.
67Ko on mawnintiniiɓe sabu [jeyeede makka] hoɗon kiira haalde bonɗi.
68Enee, teskaaki konngol ngol, kaa hara ar e maɓɓe ko araani e baabiraaɓe maɓɓe adinooɓe ɓe?
69Kaa ɓe nganndaani Nulaaɗo maɓɓe on, hara kamɓe ko ɓe faaytuɓe mo?
70Kaa hara ɓe mb'ay feetere no e makko? Ko woni, o addanii ɓe Goonga kan ɓurɓe heewde e maɓɓe ko añɓe Goonga kan.
71Sinndo Alqur'aana jokkuno beleeɗe maɓɓe ɗen, kammuuji ɗin e leydi ndin bonayno e ɓen wonuɓe e majji, ko woni, Min addaniiɓe waaju maɓɓe ngun, kamɓe koɓe ɗurniiɓe ga waaju maɓɓe ngun.
72Kaa a tori ɓe njeenaari? [Awa] ko njeenaari Joomi maaɗa ndin ɓuri moƴƴude, ko Kaŋko woni Moƴƴo Arsikoowo.
73Pellet, an haɗa noddude fa'ade e Laawol Pocciingol.
74E pellet, ɓen ɓe mgooŋɗinaani Laakara on ko ɓe seluɓe e Laawol ngol.
75Sinndo Min Yurmino ɓe, Min hunci ko heɓi ɓe kon immorde e lorra, ɓe duumotono e ndeer bewre maɓɓe heɓe wemmboo.
76Gooŋɗii Min nanngirii ɓe Lepte ɗen, ɓe koykinanaaki Joomi maɓɓe ɓe yankinaaki.
77Haa si Min ngudditii e dow maɓɓe dammbugal marungal Lepte saɗtuɗe, e jaka, kamɓe e nyder ɗum ko ɓe taƴii ɓe.
78Ko Kaŋko woni On uɗɗanƊo on nanɗe ɗen e giiɗe ɗen e ɓerɗe ɗen, fanɗii ko njeettoton.
79Ko Kaŋko woni On Takɗo on ka leydi ko fa'ade ka makko mooɓoyteɗon.
80Ko Kaŋko woni on mo no wurna O wara no woodani mo luutindirgol jemma on e ñalawma on, enee, kaa on hakkiltah?
81Ko woni, ɓe mbii' yeru ko aramɓe ɓe mb'inoo ko.
82Ɓe mb'i: "Enee, si min maayii min ngonii mbullaari e ƴi'e, hara minen ko min immintinoyteeɓe?"
83Gooŋɗii min podanooma ɗum minen e baabiraaɓe amen ko adii, ɗum wonaani si wonaa tinndi adinooɓe.
84Maaku: "Ko hommbo leydi ndi woodani e ɓeen wonɓe e mayri, si tawii hiɗon nganndi?
85Aray ɓe mbi'a: "Ko Alla woodani" maaku: "Enee, on mbaajitotaako?"
86Maaku: "Ko hommbo woni Jom kammuuji ɗin jeeɗiɗi e Jom Arsi mawki kin?"
87Aray ɓe mbi'a: "Ko Alla" maaku: "Enee, on kulatah [Alla]?"
88Maaku hommbo woni e Junngo Mu'um Laamu kala hu'unde hara Kaŋko homo walla O walletaake, si tawii on laatike hoɗon nganndi?
89Aray ɓe mbi'a: "Ko Alla woodani" maaku: "Enee, ko honno mbilirteɗon ?"
90Ko woni, Min ngaddanii ɓe Goonga kan, pellet kamɓe ko ɓe fenɓe.
91Alla jogitaaki ɓiɗɗo, deweteeɗo laataaki wond'ude e Makko, e jaka [si waɗum waɗuno] kala deweteeɗo yaadayno e ko o tagi kon, yoga e maɓɓe townitotono e dow yoga. Senayee wonanii Alla e ga kon ko ɓe cifotoo.
92Gannduɗo ko wirnii kon e ko seedaa ko O Toowii e gai ko ɓe cirkata kon.
93Maaku: "Jooma am si A hollii kam ko ɓe podaa kon".
94Jooma am, wota A waɗam e yimɓe tooñooɓe ɓen.
95Pellet, Minen fii yo Min holle ko Min fodi ɓe kon ko Min Hattanɓe [ɗum].
96Duñir nden hu'unde ɓurnde moƴƴude [hu'unde] bonunde nden, ko Minen nganndi ko ɓe scfoto kon.
97Maaku: "Jooma, mi moolorii ma immorde e kodooje Seytanuuji ɗi".
98Mi moolorii ma Jooma am nde ɗi tawata kam.
99Haa si maayde arii e goɗɗo e maɓɓe nden, o wi'a: "Jooma am nduttee kam".
100Mbelejo'o min, mi ngollay ko moƴƴi e ndeer kon ko mi accunoo, ɗum waɗataa, ngol ko kanngol ko kaŋko wowli ngol, no hedde ɓaawo maɓɓe heedo haa Ñande nde ɓe imminoytee.
101Si wuttaama ka alaadu, askaaji alah hakkunde maɓɓe nden Ñande, ɓe lanndandirtah .
102Kala on mo jisti(teddi) manndake (peesirgal)muuɗum, haray ko ɓen ɗon ngoni maloyteeɓe ɓen.
103Kala mo manndake [moƴƴi] muɗum hoytii, (hoyi)haray ko ɓen ɗon ngoni hayruɓe pittaali muuɗum, ko ka ndeer Jahannama woni ko ɓe luttintee.
104Yiite ngen no sunna je'ece maɓɓe ɗen, hara kamɓe e ndeer magge ko ɓe ñirɓiniiɓe.
105Enee, hara Aayeeje Am ɗen laataaki no janngee e taweede mo'on, laatiɗon hoɗon njedda ɗe?
106Ɓe mbi'i: "Joomi amen, ko malkiso amen ngon foolii min, min laatinoke yimɓe majjuɓe."
107Joomi amen, yaltin min e magge, si min ruttike hara pellet, minen ko min tooñɓe.
108O Daala: "Ñiiɓee e ndeer magge wota on kaalanam".
109Pellet, laatinoke fedde e jiyaaɓe Am ɓen hiɓe mbi'a: "Joomi amen, min ngooŋɗinii haforan men njurmeƊaa men ko Aan ɓuri Moƴƴude Yurmeteeɓe ɓeen".
110NJogitiɗon ɓe jalnori(jalkigol), haa ɓe njejjintini on jaŋta Am, laatiɗon hoɗon njala ɓe.
111Min Mi yoɓii ɓe hannde sabu ko ɓe muññinoo kon, pellet, kamɓe ko kamɓe ngoni malaaɓe ɓeen.
112O Daali: "No foti heewde ko ñiiɓɗon ka leydi, limoore duuɓi?"
113Ɓe mbi'i: "Min ñiiɓii ñallal maaɗum yoga e ñallal, lanndo limooɓe ɓeen."
114O Daali: "On ñiiɓaani si wonaa seeɗa, sinndo onon on laatino hoɗon nganndi."
115Enee, on cikku wonan'dema ko Min Tagiri on ko puyndan, hara onon on mduttetaake fa'ade ka Amen?!
116Alla Toowii Laamɗo Goonguɗo On, dewetee- ɗo alah si wonaa Kaŋko Jooma Arsi Tedduki kin.
117Kala nodduɗo wond'ude e Alla deweteeɗo goo, daliil alanah mo e ɗum, anndu pellet, hasboo- re makko ko ka Joomi makko, pellet Kaŋko, O malnatah heeferɓe ɓeen.
118Maaku: "Jooma am, Yaafo Yurmo ko Aan Ɓuri Moƴƴude Yurmeteeɓe ɓen."